Alergija in Intoleranca na hrano pri psih

Alergije pri psih se večinoma nanašajo na hrano in so reakcija imunskega sistema na določeno sestavino. Običajno neškodljive sestavine v hrani sprožijo reakcijo v telesu psa.
Alergije pri psih se kažejo v pretiranem praskanju, pogostem vnetju ušes, lizanju bokov in dimelj, ponavljajočih se infekcijah na koži, vnetju analnih žlez, driski ipd.
Vzrok za alergije se pogosto nahaja v samem načinu proizvodnje pasje hrane, v t.i. ekstrudiranju in ekspandiranju, pri katerem se sestavine v hrani pregrevajo do take mere, da pride do neželenih sprememb. S pregrevanjem namreč uničimo tako maščobe kot beljakovine.

V primeru intolerance imunski sistem psa ne igra nobene vloge. Gre za neposredno reakcijo telesa na določeno sestavino v hrani (npr. mlečni izdelki, žita...), ki se lahko pokaže v obliki bruhanja, driske, plinov, bolečin v trebuhu ali izgubi apetita.
Pri psih obstaja tudi laktozna intoleranca (intoleranca na mlečne izdelke), torej prebavne motnje zaradi pomanjkanja encima laktaze, ki razgrajuje laktozo, zlasti pri mladih živalih.
Pes lahko s prebavnimi motnjami reagira tudi na aditive v živilih, kot so konzervansi in barvila, pa tudi na zdravila.

Zaenkrat ni znanstvene potrditve konkretnih dejavnikov tveganja. Možni sprožilci so lahko na primer bolezni prebavil. Te bolezni, ki jih povzročajo bakterije ali virusi, povečajo prepustnost črevesne sluznice. Poveča se prehod beljakovin skozi 'zaščitno pregrado' črevesja, kar povzroči reakcijo imunskega sistema. Med dejavnike tveganja spadajo tudi imunske pomanjkljivosti in genetske predispozicije.

V večini primerov je torej dejanski vzrok za reakcijo na sestavine v hrani neznan, prav tako pa ni mogoče jasno razlikovati med imunološkimi in neimunološkimi vzroki. Zato se izraza alergija na hrano in intoleranca na hrano pogosto združujeta pod krovnim izrazom "intoleranca“.

Normalno zdravi psi zlahka prebavijo pasjo hrano. Nasprotno pa psi z alergijo na hrano reagirajo na določene sestavine v hrani z: drisko, bruhanjem, napenjanjem, napihnjenim trebuhom ali celo z vnetjem in draženjem kože kot tudi z luskasto kožo.
Nadaljnje posledice so lahko izpadanje dlake, okužba ušes in analnih žlez, neprijeten vonj iz ušes, izguba apetita in brezvoljnost.

Pomembno je omeniti, da so to le indikacije. O simptomih se je treba posvetovati z veterinarjem, saj jih lahko povzročijo tudi druge bolezni.

Poleg alergije na hrano poznamo tudi okoljsko alergijo (npr. na cvetni prah, kontaktna alergija na pasjo opremo), alergijo na slino bolh ali parazitov (bolhe, pršice), kožne glivice, okužbe in vedenjske težave (npr. lizanje tačk zaradi dolgočasja). Posledica so srbenje in kožne spremembe.
Tudi za drisko obstajajo številni vzroki: okužbe prebavil, stres (potovanja, selitev), jemanje zdravil ali razglistenje, okužba s paraziti, poškodbe organov itd.

Alergije na hrano so pri psih relativno pogoste, vendar je zelo težko odkriti pravi vzrok. Iskanje vzroka poteka izključno s strogo izključitveno oz. eliminacijsko dieto.
Pogosto se uporabljajo tudi krvni testi, vendar so v večini primerov netočni in zavajajoči. Izključitvena dieta se začne s sestavinami v hrani, ki jih pes še nikoli ni jedel.
To pomeni izbira nove vrste mesa in novega vir ogljikovih hidratov (recimoIberico s krompirjem). Ko se odločiš, katero hrano boš dal svojemu psu, ga moraš s to hrano hraniti vsaj 8 tednov.

Nepogrešljiva osnova te diete je dosledno upoštevanje strogega načrta prehranjevanja. Zelo pomembno je, da pes v tem obdobju ne je ničesar drugega, nobenih priboljškov, palčk za žvečenje, ničesar iz mize…, ker le tako lahko z gotovostjo ugotovimo,ali je hrana za psa primerna ali ne.
To pa zato, ker vse, kar ima pes v tem času v ustih, lahko sproži reakcijo na koži ali prebavnem traktu – in tako ponaredi rezultat diete. Izbrano pasjo hrano tako uporabi tudi kot prigrizek med obroki (in to količino odštej od dnevnega obroka).

Le če se dieta izvaja dosledno, lahko prinese želeni rezultat in poda informacije o morebitni alergiji ali intoleranci na hrano. Simptomi ne izginejo takoj, ampak okoli drugega ali tretjega tedna, ali pa popolnoma izginejo, ko najdeš primerno hrano za svojega psa. V povprečju lahko s 3 do 4 poizkusi dosežeš zastavljen cilj.

Pri izvajanju te diete je zelo pomembno, da natančno preveriš deklaracijo izdelka. To pa zato, ker informacije, kot so "meso in živalski stranski proizvodi (najmanj 4 % xy)“ ne podajo jasne informacije za katero vrsto mesa gre. Zato je zelo pomembno, da natančno preveriš vse sestavine v hrani. Več informacij kako, najdeš v članku "Kaj se nahaja v hrani za pse".

Če tvoj štirinožni prijatelj jemlje zdravila, se o sestavinah pogovori s svojim veterinarjem. Enako velja za dodatke, če jih ne moreš izpustiti. Nekatera zdravila ali celo sredstva proti glistam, ki se dajejo v obliki žvečljivih tablet, pogosto vsebujejo mesno moko ali druge živalske sestavine za izboljšanje sprejemljivosti, kar lahko negativno vpliva na izločevalno dieto.